Fotogalerija

DEGUSTACIJA MLADIH VIN LETNIK 2024

V Društvu vinogradnikov Sremič smo v torek, 18. februarja organizirali strokovno delavnico »Degustacija mladih vin letnik 2024«, na kateri se je zbralo slabih 50 vinogradnikov. Delavnica se je pričela ob 18.00 uri, njen namen pa je bil predvsem oceniti trenutno stanje vin in splošna priprava na tradicionalno ocenjevanje vin društva, ki bo v drugi polovici meseca marca. Na začetku je predsednik Lanšček povedal nekaj splošnih informacij in datume dogodkov, ki sledijo v prihodnjem mesecu in vse skupaj pozval naj na ocenjevanje prinesejo vsaj en vzorec, saj s tem pokažemo pripadnost in podporo društvu, hkrati pa preko neodvisnih ocenjevalcev spoznamo stanje našega vina. V nadaljevanju je besedo predal ga. Ivanki Badovinac iz KGZS Novo mesto.

Še pred pričetkom degustacije je ga. Ivanka vse navzoče opozorila na žveplo in žveplanje vina. Povedala je, da imamo trenutno zunaj nizke temperature, a s tem ko se bo ozračje v naslednjih tednih malce segrelo bo s tem tudi narasla nevarnost oksidacij naših vin, še posebej če imamo trenutno stanje žvepla na spodnji meji. Dodaten dejavnik je tudi pričetek del v naših vinogradih, zaradi katerega vinogradnik včasih pozabiti obiskati svojo klet in preveriti stanje vina.

V nadaljevanju smo degustirali 8 različnih sort vina. Po besedah ga. Badovinac so vsi vzorci korektni in dobri, nekaj izmed njih pa je bilo tudi izjemno kvalitetnih. Med degustacijo je predavateljica vzorce temeljito pokomentirala hkrati pa nam podala tudi nekaj teoretičnega znanja in praktičnih nasvetov za naša vina:

$- Opaža se, da v povprečju vinarji bela vina žveplajo preveč, rdeča pa premalo. Pri rdečih vinih treba biti previden, in sicer je težava pri merjenju zaradi temne barve vina. Hkrati dosti vinarjev ne upa vino žveplati na zgornjo mejo, saj se bojijo da bo vino izgubilo barvo in aromo. Barva in aroma pri vinu se izgublja zaradi slabega dela pri fermentaciji in ne zaradi žvepla. Pri maceraciji je pomembno zračenje tropa, saj s tem dosežemo da se aroma in barva vežeta v vino. Prav tako je pri žveplanju pomembno, da se le to najprej zmeša v manjši posodi skupaj z vinom, potem vse skupaj vlijemo v posodo in močno premešamo vsaj za minuto, nato pa posodo takoj pokrijemo in zaščitimo z oljem. Žveplov pripravek je težji od vina in se ob ne mešanju usede na dno posodo namesto da se veže v vino. Priporočljiva vrednost za rdeče vino je 25, za bela vina 30, za vina z ostankom sladkorja pa od 30 naprej. Na drugi strani pa se nam pojavlja prežveplanje predvsem belih vin. V takih primerih prihaja do redukcije vina, ki se občuti kot zaprtost. Če tako vino ne korigiramo pa se sčasoma razvije bekser.

$- Za redukcije vina in beskerje obstaja več postopkov, kako tako vino popraviti. Izbira postopka pa je odvisna od resnosti problema v vinu. Rahle redukcije oziroma zaprtosti vina odpravimo z zračenjem in pretokom. V primeru rahlega bekserja je potrebno ob pretoku le-tega opraviti skozi bakren lij. Če pa imamo v našem vinu občutni bekser pa je skrajni ukrep dodajanje bakrovega sulfata. Z bakrenimi pripravki je potrebna izjemna pazljivost, saj je baker za naše telo škodljiva kovina, ki se nalaga v naše maščobne celice. Največja priporočljiva doza je 0,3g čistega bakra na 100l vina. Vse kar je višje od te koncentracije lahko povzroči pribitke bakra v našem vinu. Po dodajanju bakra se viški izločijo kot kosmiči, ki se poležejo na dno posode. Po treh dneh od dodajanja je obvezen pretok, pri katerem moramo biti pazljivi, da se usedline na dnu posode obvezno zavržejo. Še bolj priporočljivo je, da se po 24 urah od dodajanja bakra doda še čistilo bentonit, ki na sebe veže vse viške bakra in nato po treh dneh pretok vina. Po taki korekturi vina lahko pričakujemo, da bo naše vino še približno tri tedne v krču, preden se ponovno odpre.

$- Zaradi visokih temperatur jeseni, ki so čedalje bolj pogoste tudi v naših krajih, se v predelavi grozdja pojavlja čedalje več pasti za pridelovalca. Veliko pozornost moramo nameniti čistoči in higieni, kar pomeni dosledno in sprotno pranje posod ter dodajanje dovoljšne količine žvepla. Zaradi visokih temperatur se soočamo z višjo razgradnjo kislin in posledično so skupne kisline nižje, pH je višji in zato potrebujemo več žvepla oziroma žveplanja. V prihodnosti se zna zgoditi, da bo tako kot že imajo na primorskem, potrebno pred trgatvijo meriti kisline in temu prilagajati začetek trgatve in ne več stopnjo sladkorja. Predvsem v belih vinih je višja kislina relativno zaželena, saj le-ta vino naredi bolj sočno, bogato in pitno.

$- Pri degustaciji vzorca modre frankinje smo bili pozorni tudi na vsebnost taninov. Te si v takšnem vinu želimo, vendar morajo te biti dozoreli in ne zeleni. Zeleni tanini se lahko pojavijo zaradi nezrelosti grozdja oziroma nezrelosti pešk, ki vsebujejo veliko taninov. Problem predstavljajo tudi pecljalniki ki delujejo pri velikih hitrostih. Zaradi prehitrega in premočnega delovanja lahko poškodujejo peške in peclje preko katerih te zeleni tanini prehajajo nato v vino. Pri modri frankinji si želimo trgatev pričeti, ko le ta doseže vrednost sladkorja 88 ali višje. Pri taki stopnji smo lahko prepričani da bodo peške in kožica popolnoma zreli. Maceracijo prilagajamo stanju našega grozdja. Običajno, pri relativno zdravem grozdju, maceracijo opravljamo 4 do 6 dni pri temperaturi 30°C. V prvih treh dneh se v vino veže barva nato pa se v vino vežejo tanini. V primeru slabše kakovosti grozdja maceracijo opravljamo do 3 dni, dokler se v vino večinoma veže barva, le ta pa naj poteka pri temperaturi do 28°C. V primeru bolnega grozdja pa izvajamo čim krajšo maceracijo, ki naj poteka pri temperaturi 24°C ali pa pridelavo opravimo kar po metodi za bela vina. Prav tako v primeru nezdravega grozdja dodajamo žveplo že takoj na začetku. S tem uničimo nežlahtne kvasovke, ki nam v kleti lahko povzročijo ogromno težav. Po dveh urah od dodajanja žvepla dodamo v trop kvasovke za hitro vretje. V primeru da se odločimo za podaljšano maceracijo, torej 6 dni ali več moramo trop potapljati vsaj enkrat na dan, hkrati pa moramo nad trop dodajati inertni plin ali pa zapiranje z PVC folijo, da zaščitimo trop pred kisikom. Za vsako maceracijo pa nam je ga. Ivanka povedala zlato pravilo: Ko se klobuk tropa dvigne mora v posodi ostati še vsaj 30cm prostora do vrha. V tam prostoru se potem kopiči CO2, ki skrbi za zaščito tropa pred kisikom.

$- Pri ocenjevanju je okus vina vreden 60% skupne ocene, tako da za visoko oceno ni dovolj samo prvi okus vina ustih ampak tudi po okus, ki ga le-to pusti. Zadevo smo izkusili pri degustaciji vzorca Sauvignona, kjer nam je vino postilo v ustih po okus po zrelem grozdju. Pri tej vrsti vina so pomembne tako zelene arome kot tudi telo. Pri zgodnji trgatvi pridobimo iz grozdja več prijetnih zelenih arom vendar takemu vinu potem manjka telesa. Pri pozni trgatvi ima tako vino močno telo vendar pa je šibek na zaželenih aromah. Pridelovalci se zato velikokrat poslužujejo dvojni trgatvi, kjer del grozdja oberejo dovolj zgodaj, da dobijo aromo, del grozdja pa zelo pozno, da v vino vnesejo potrebno telo.

Delavnico smo zaključili malo pred osmo uro zvečer. Ga. Ivanka je pred odhodom z nami delila še eno zaključno misel:

»Prazen kozarec včasih vinarju pove več kot poln«

ZAČETEK LETA V DRUŠTVU

V sredo, 22. januarja 2025, smo se vinogradniki ob 16.00 zbrali pri Izletniški kmetiji Glas, kjer sta nas pričakala mraz in gosta megla. Ampak malo slabše vreme nas ni ustavilo, da se ne bi prvič v letu 2025 skupaj podružili. Kot se spodobi smo pričeli z najbolj veselim delom in to je bilo praznovanje praznika sv. Vincenca, ki naznanja pričetek nove sezone del v naših vinogradih. Na pričetku je predsednik Kristijan Lanšček povedal nekaj uvodnih misli, v nadaljevanju pa je besedo prevzel g. Alojzij Kačičnik, župnik župnije Videm Krško. Ta je najprej predstavil pomen praznia sv. Vincenca, nato pa ob krajši molitvi blagoslovil vinsko trto in vinogradnike. Ob koncu sta gostitelj Milan Glas in podpredsednik Matej Resnik simbolično izobesila klobase, naredila prvo rez vinske trte in jo nato, za boljšo rast in rodnost, zalila z vinom.

Drugi del smo rezerviral za delavnico rezi vinske trte. Iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto nas je obiskal g. Jernej Martinčič, strokovnjak za vinogradništvo. Ta nam je skozi praktičen prikaz in predajo teoretičnega znanja skušal predstaviti pravilen način rezi vinske trte.

Ker nas je zunaj že malce na zeblo, smo se po končani delavnici prav vsi z veseljem preselili v notranje prostore. Ob 17. uri smo pričeli z vsakoletnim občnim zborom članov Društva vinogradnikov Sremič. Besedo je prevzel predsednik in s pomočjo blagajnika Sama Plaznika in predsednika nadzornega odbora Gregorja Pleterskega predstavil vsa poročila in predloge. Zbor članov je vse predloge in poročila potrdil soglasno z dvigom rok in tako smo občni zbor zaključili malo pred šesto uro. Ker društvo niso samo delavnice, predavanja in občni zbori, smo preostanek večera izkoristili za druženje, obilno malico ter kakšen kozarček dobre vinske kapljice.